Dva nova oslička v enem mesecu!
Kdor bi pomislil, da se na Oslariji že več mesecev, odkar smo objavili zadnji prispevek, ni zgodilo nič posebnega, bi se hudo motil. Dogaja se veliko, celo vse več, zato nehote zanemarjamo »stike z javnostmi«, kot se temu danes učeno reče.
Sredi oktobra, točneje 11. dan meseca, se je izvalila nova oslička, pričakovana in zaželena. Vse dosedanje oslitve na naši Oslariji so se zgodile brez naše navzočnosti, največkrat ponoči, tako da nas je zjutraj presenetilo ljubko bitjece na pašniku.
Tokrat je bilo nekoliko drugače, zanimivejše. Ker smo oslitev pričakovali iz dneva v dan, je Mojca šla pogledat na pašnik sredi popoldneva, ali je morda kaj novega. Imela je zares srečo, saj je naša Tončka prav tedaj začela kotiti: mladička je bila zunaj v nekaj minutah! Brez vsake pomoči, tako kot vsi mladički doslej na Oslariji. Pri tem je Tončka mladičko skotila kar stoje. Črna kot oglje, z belim gobčkom.
Sicer pa nas je skrbelo, upravičeno. Tončka je namreč oslica, ki je predlani izvalila mladička Zmaga, a ga je sprva zavračala. V posebni zgodbi, ki jo najdete v isti rubriki, smo opisali, koliko truda smo morali vložiti, da smo zagotovili uspešen vstop v življenje mladičku, ki ga oslica ni hotela dojiti.
Bali smo se, ali se bo ta pojav ponovil pri drugem mladičku iste oslice. Ker se je Gala izvalila sredi tropa oslic na pašniku, smo sklenili, da mami Tončki omogočimo zaseben kotiček na pašniku. Takoj ko smo torej opazili malo črno bitje na majavih se nogicah, smo del pašnika ogradili v posebno čredinko in tja zaprli Tončko z njeno malo Galo. Na srečo jo je Tončka takoj vzela za svojo. Ljubeče jo neguje in doji.
Na drugi pašnik, namenjen prav mamam z mladički, smo jo odpeljali čez nekaj dni. Ta pašnik, imenujemo ga »vrtec«, smo načrtovali že prej, saj smo oktobra pričakovali vsaj eno ali celo dve kotitvi.
Naše pričakovanje se je potrdilo, ko je zadnji dan istega meseca druga visoko breja oslica Naomi izvalila mladička, ki je popolnoma črn, od gobčka do repa. Zato smo ga, razumljivo, krstila za Nera. Tudi Naomi smo še isti dan s pašnika, kjer se je pasla skupaj z drugimi oslicami in s svojim ljubčkom, samcem Samom, odpeljali drugam. Dodelili smo ji lopo in nov pašnik. Tam sta z Nerom ostala kak mesec, potem smo ju preselili k Tončki in Gali. Sprva sta se pasli ločeno, Tončka je preprečevala Naomi vstop v hlevček, a po nekaj dneh sta se »zmenili« in zdaj se oslici paseta skupaj. Mladička sta se prav tako zbližala in se rada igrata skupaj, kadar nista tik ob svojih mamah. Udobje, ki jim ga omogočajo trdno postavljen lesen hlevček z jaslimi, s koritom za vodo in velik pašnik, ki se razprostira na več deset arih, spodbuja mladička k še hitrejši rasti. Ker je bila zima hladna in deževna, smo oslicama dodajali seno v oglatih balah, ki smo ga lani poleti nakosili na okoliških košenicah. Mleka imata obe oslici v izobilju, zato mladička rasteta zelo hitro. Mraza sta se branila z dolgo zimsko dlako. Oba smo zelo hitro navadili na dotik in s tem na človeško bližino. Gala je razvajena in se tišči pod roko vsakega od nas na Oslariji. Nero ni nič »boljši«.
Pred kratkim smo začeli poskusno molsti tako Tončko kot Naomi. Mladička sta že presegla starost petih mesecev. Izkušeni rejci, ki molzejo oslice, priporočajo počakati do starosti treh mesecev, preden se začne molsti oslice. Dva ali celo tri mesece stari mladički se že precej hranijo s senom in travinjo na pašniku. Tega Gali in Neru ne manjka, zato občasen odvzem nekaj decilitrov osličjega mleka ne bo vplival na njun razvoj. Mleko oddajamo za raziskave na Inštitut za mlekarstvo in probiotike Biotehniške fakultete na Rodici pri Domžalah. O povezavah Oslarije z inštituti in s fakultetami bomo v kratkem objavili več v drugem zapisu v isti rubriki.
