Ustanovili Društvo rejcev istrskega osla

Med rejci oslov v Sloveniji se je v minulih letih pojavilo več pobud, da bi se združili in uresničevali skupne cilje. Društvo ljubiteljev oslov iz okolice Medvod je napol zaspalo, pred leti so rejci ustanovili drugo društvo blizu Ljubljane, a tudi to ni zaživelo. Prepričani smo, da bo tokratni poskus učinkovitejši. Na začetku aprila letos so namreč v Dolenji vasi na Krasu ustanovili Društvo rejcev istrskega osla.

Lani spomladi se je na Krasu končal večletni čezmejni projekt APRO, v katerem so sodelovali udeleženci iz več južnoprimorskih občin v Sloveniji in z območja Istrske županije na Hrvaškem. Projekt je imel zapleten naslov Čezmejna pobuda za zaščito in revitalizacijo biološke raznovrstnosti okolja z rejo avtohtonih pasem – APRO. V okviru te pobude je med drugim prišlo na slovenske kmetije deset predstavnic istrskega goveda – boškarinov. Med sodelovanjem so se spletli dobri odnosi med sodelavci Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica (KGZ) in Agencije za razvoj podeželja Istre iz Pazina (AZRRI).

Ti dobri odnosi so pomembni tudi za rejce oslov v zahodni Sloveniji, saj so že med potekom projekta APRO precej pozornosti posvetili možnosti, da bi se istrski osel vrnil na kraške pašnike v Sloveniji. Istrskih oslov je bilo vse do 70. ali 80. let minulega stoletja na Obali precej. Kmetijska mehanizacija jih je odrinila v pozabo.

Hrvaški rejci v Istri so bili pametnejši. Odzvali so se na pobudo svojih svetovalcev in tako v hrvaški Istri že nekaj let deluje društvo rejcev istrskih oslov, »tovarov«, kot jih imenujejo. Dosegli so, da so jim vse do lani izplačevali precej visoke finančne spodbude za vsako žival, vpisano v rodovniško knjigo in katere lastnik je dejavno sodeloval v rejskem programu za istrskega osla. S tem je Hrvaška poskrbela, da se ena od njihovih avtohtonih pasem oslov ni izgubila.

Prav zavod Oslarija iz Gabrovice pri Komnu je s svojo rejo oslov na Krasu pripomogel, da se je KGZ Nova Gorica lani odločil za novo pobudo, ki bo nekakšno smiselno nadaljevanje končanega projekta APRO. Da bi omogočili vrnitev istrskega osla tudi na slovensko stran meje, so se sodelavci KGZ Nova Gorica dogovorili s hrvaškimi rejci, da bodo ti v bližnji prihodnosti izbrali nekaj plemenskih oslov in jih ponudili slovenskim rejcem.

Vemo, da v obdobju nekdanje Jugoslavije ni bilo razlike med osli, ki so jih redili na slovenski in hrvaški strani istrskega polotoka. Zato lahko upravičeno govorimo o vrnitvi istrskega osla. Tisti slovenski osli, ki vsaj po nekaterih zunanjih znakih spominjajo na podobo hrvaškega »tovara«, kakršnega so opredelili v opisu njihove avtohtone pasme, so le malo manjši od hrvaških oslov. Zato bo možnost, da bi se slovenske oslice parile s hrvaškimi plemenskimi osli ali da bi iz hrvaškega dela Istre dobili nekaj mladičev, ki ustrezajo značilnostim tamkajšnje pasme, dobrodošla za vse rejce. Koristila bo tako slovenskim rejcem, ki bodo lahko začeli rediti osle, za katere bo čez nekaj let mogoče reči, da ustrezajo merilom pasme istrskega osla, hrvaški rejci pa bodo tako razširili svojo gensko bazo čez meje Hrvaške. V hrvaškem delu Istre je namreč samo kakih 150 živali vpisanih v rodovniško knjigo, malo manj istrskih oslov pa redijo rejci, ki se niso vključili v rejski program.

Z željo, da bi rejo oslov pri nas čim bolj organizirali, vrnili tej simpatični domači živali nekaj pozornosti javnosti in da bi se rejci povezali med seboj, se je konec letošnjega januarja v Dolenji vasi na kmetiji Evgena Gerželja sestalo nekaj rejcev oslov s predstavniki KGZ Nova Gorica. Na srečanju je bilo zaznati očiten interes nekaterih rejcev, da se združijo in pristopijo k rejskemu programu.

Zato so se 11. aprila 2014 zbrali na isti kmetiji vabljeni rejci in sodelavci KGZ ter ustanovili Društvo rejcev istrskega osla. Ustanovnega sestanka se je udeležilo 12 rejcev, društvu (DRIO) sta se pridružila še dva ljubitelja, izvolili pa so vse so organe, ki so potrebni za uspešno delovanje društva. DRIO ima naslov Sejmiška 1/a, 6210 Sežana. Ko bo končan uradni postopek registracije društva, se bo upravni odbor sestal in določil, s katerimi dejavnostmi bo DRIO najprej začel. Za predsednika društva so izbrali Staneta Sušnika, ki vodi tudi Oslarijo, zavod za rejo in raziskovanje oslov v Gabrovici pri Komnu. Letna članarina znaša 10 evrov.

Med pogovorom na ustanovnem zboru so se člani odločili, da bo DRIO pridobil skupni temeljni rejski program (STRP), namenjen reji istrskega osla. Vrata za pridružitev so odprta vsem rejcem in ljubiteljem, ne glede na to, kakšne osle in koliko jih redijo. Tisti rejci, ki se bodo odločili pristopiti k STRP istrskega osla, pa bodo morali sprejeti določene obveznosti, seveda bodo deležni posebnih ugodnosti, a tudi nadzora. Prednost za vključitev v STRP bodo imeli rejci, ki že redijo osle, ki tipsko ustrezajo osnovnim značilnostim pasme istrskega osla.

Med ustanovnimi člani društva DRIO je nekaj rejcev s Postojnskega, drugi so s Krasa, z Idrijskega, iz Brkinov, pa tudi iz Bele krajine. Ni pomembno, kje poteka reja oslov, pomemben je interes rejca, da bo upošteval cilje društva DRIO.

Na ustanovnem zboru društva DRIO so sprejeli tudi nekaj predlogov, zanimivih za rejce oslov. Tako bo društvo organiziralo obisk vsakoletne državne razstave istrskih oslov v oktobru v Sanvinčentu v Istri. Navezali bodo stike z Društvom rejcev istrskih oslov hrvaške Istre. Pripravili bodo ogled razstave italijanskih pasem oslov, ki je vsako leto decembra v sosednji Furlaniji - Julijski krajini. Poskusili bodo pripraviti tudi degustacijo suhomesnih izdelkov iz oslovskega mesa skupaj z istrskimi rejci.

Društvo si bo v povezavi s strokovnimi in znanstvenimi ustanovami v Sloveniji in na Hrvaškem prizadevalo za ureditev statusa istrskih oslov pri nas in za skupne razvojne programe s Hrvati. Društvo se bo kot partner vključilo v pripravo prijave projekta na ukrep PRP 2014-20 »Sodelovanje«.

Kdor se želi pridružiti Društvu rejcev istrskega osla, se lahko obrne na naslov DRIO (Sejmiška 1/a, 6210 Sežana) ali pa na naš elektronski naslov. Prejel bo pristopno izjavo.

Copyright © 2013. All Rights Reserved.